Poročna fotografija – obrt ali umetnost?
Zadnjič v Londonu me je pot spet zanesla v Tate Modern Gallery. V to galerijo se res splača zaiti – modernistična stavba, v njej pa toliko pomembnih umetniških eksponatov dvajsetega stoletja. V predvajalnici vrtijo polurni film – sprehod skozi moderni čas, njegove umetnike in njihove stvaritve. Če pustim ob strani ostale stične točke (s človeškega vidika je prav presenetljivo, koliko osebnostnih težav se skriva v izrazih umetnikov), je skupni imenovalec vse velikih umetniških dosežkov pomemben korak naprej – nekaj, česar prej še ni bilo, česar ni ustvarih še nihče drug. Potem med temi umetniškimi eksponati najdeš star kombi, wc školjko, škatlo od pralnega praška in podobno.
Kako bi morala potem izgledati umetniška poročna fotografija? Morala bi pripovedovati neka izjemno novega (ne zgolj drugačnega) – nekaj, kar nihče pred tem še ni prikazal, nekaj, kar bi izstopilo iz povprečja, nekaj čisto drugačnega. Čeprav se že skoraj celo svoje življenje ukvarjam z umetnostjo (glasbeno še nekaj let več kot fotografsko), mi nič tako novega (umetniškega) ne pade na pamet. Ampak morda vseeno poskusim nekaj manj konvecionalnih idej: poročna fotografija brez poroke, poročna fotografija brez neveste in svatov, poročna fotografija brez ene same fotografije,… Hmm – me prav zanima, kakšno navdušenje bi vzbudil tak “umetniški” pristop pri ženinu in nevesti!
Kaj pa nekaj malo manj ekstremnega? Ali lahko zgolj lepim (všečnim) izdelkom dobrega poročnega fotografa rečemo, da so umetniški? Verjetno bolj težko. Namreč praktično vse, kar dandanes ujameš s fotoaparatom, je bilo že nekje in nekoč prikazano. V času interneta je to “neizvirnost” možno dokaj enostavno preveriti. Najdeš eno fascinantno poročno fotografijo, se malo obrneš okoli in kaj kmalu boš našel nekaj podobnega, primerljivega,… V bistvu gre pri fotografiji za same plagiate.
Kaj pa smo poročni fotografi, če nismo umetniki? Kaj sploh počnemo, če ne ustvarjamo nečesa novega? Verjetno bi nam bilo še najbolje reči obrtniki. Smo namreč tisti, ki imamo znanje, izkušnje in motivacijo, da zmoremo poročni dan prikažemo na način, ki bo všečen nevesti, ženinu in vsem ostalim. Ampak ta izdelek bo seveda daleč od umetnosti – bo zgolj boljši ali slabši obrtniški izdelek (glede na to, kako dober “obrtnik” je posamezen fotograf).
Pa se moramo sploh sekirati zaradi tega? Hmmm – zares ne verjamem, kdo bi se našel, ki bi bil pripravljen plačati za pravi umetniški izdelek na svoji poroki. A si lahko zamislimo, kako bi se odvijala poročna zabava, če bi namesto kakovostne (obrtniške) glasbene skupine, skupina pravih umetnikov kar sproti ustvarjala in izvajala povsem sodobno (umetniško) glasbo?
[fbshare]
[wp_connect_comments href=”” width=”500″ num_posts=”6″ colorscheme=”light” /]
Janez Kotar Photography
[wp_connect_like_button href=”http://www.facebook.com/JanezKotarPhotography” send_button=”disabled” layout=”standard” width=”600″ show_faces=”enabled” verb=”like” colorscheme=”light” font=”arial” ref=”” /]
Posted in Poročna foto razmišljanja by janez with comments disabled.