Vsake oči imajo svojega malarja

Literarno delo ni končano takrat, ko je napisano in gre v tisk – končano je šele v rokah bralca, ko gredo njegove oči po besedah, stavkih, straneh – ko se v njegovi glavi slikajo podobe, zbujajo spomini in občutja…

S fotografijo je podobno – fotografov izdelek je šele pol poti do trenutka, ko fotografija oživi. Ravno ta subjektivni/opazovalčev vidik je najpomembnejši razlog, da se tako težko zedinimo, kaj je v fotografiji boljše in kaj slabše. Vedno se mi dogaja, da se moram, ko pripravljam npr. razstavo ali kaj podobnega, kjer je potrebno izbrati zares ozek nabor fotografij, v nekem trenutku s kom posvetovati. Fotografije, ki sem jih posnel, namreč zame nosijo še vso paleto dogodkov in občutkov trenutka, v katerem so nastale. In prav teh mojih občutij tudi s časovne distance ne morem nikoli povsem izločiti in pogledati svojo fotografijo zgolj kot “nepristranski” opazovalec.

Zadnjič sem si precej hitro listal po dobrih poročnih foto knjigah. Nisem se kaj posebno ukvarjal z vsako poročno fotografijo posebej – mnogo bolj so me zanimali moji občutki ob prelistavanju strani. Res je, da se nisem ravno tipičen opazovalec poročnih foto knjig – preveč gledam skozi oči osebnega sloga fotografa, oblikovalca,… A vendar so bile na papirju zgolj poročne fotografije. Seveda bi bila zgodba povsem drugačna, če bi se na teh fotografijah znašel tudi sam. V meni bi se nekaj zganilo – na dan bi privreli vsi občutki tistega dne… Ob tem razmišljanju me je hkrati preblisknilo, kako grozno se moraš počutiti, ko pa pred sabo nimaš dobre poročne fotografije temveč zgolj podpovprečen izdelek in veš, da je trenutek, ko bi lahko še kaj spremenil, popravil,… mimo in zares ne moreš ničesar več storiti.

Zamislimo si, kako bi zgledalo v namišljeni situaciji, kjer bi v roke dobil dve dobri poročni foto knjigi – na eni bi bili neki neznani ljudje, druga pa bi bila tvoja. Nedvomno bi se ti zdela tvoja neprimerno boljša – bila bi polna lepega – vsega tistega, kar sam nisi uspel videti na fotografov način, kar ti zna pričarati dobra poročna fotografija. Ta foto knjiga bi bila živa – v njej bi bil pomemben del tebe.

Skozi svoj subjektivni pogled vrednotimo svet okoli sebe, vsako stvar vidimo zgolj skozi svoje oči. Pred skoraj desetletjem sem med fotografskimi forumskimi razpravami prebral zanimivo vprašanje. Kaj bi reševal iz goreče hiše: popolno fotografijo, krajino slavnega fotografa ali edini in podpovprečen ter starostno načet portret svoje pokojne stare mame, na katero te vežejo sami lepi spomini v času tvojega odraščanja? Skozi ta vidik je mnogo lažje razumeti, kako lahko kdo hvali, fotografsko gledano, zelo klavrn izdelek poročne fotografije.

Še nekaj sicer iz drugega področja. Je kdo morda že srečal koga, ki bi za svojega novo rojenega otroka razlagal, da je grd?
[fbshare]
[wp_connect_comments href=”” width=”500″ num_posts=”6″ colorscheme=”light” /]
Janez Kotar Photography

[wp_connect_like_button href=”http://www.facebook.com/JanezKotarPhotography” send_button=”disabled” layout=”standard” width=”600″ show_faces=”enabled” verb=”like” colorscheme=”light” font=”arial” ref=”” /]


Posted in Poročna foto razmišljanja by with comments disabled.

Dobra ali slaba poročna fotografija?

Poročna fotografija – toliko je besed o tem, kateri poročni fotograf je boljši, kdo zna in kdo ne zna… Vse skupaj gre v slogu prepričevanja, ali je boljši čokoladni ali vanilijev sladoled. No ja – na koncu, ko vsak(a) pove, se najde nekdo s preizkušeno izjavo: “vsake oči imajo svojega malarja”. Pa je poročna fotografija v istem košu kot abstraktni razstavni eksponati moderne umetniške zbirke? So res naši okusi tako zelo različni, da lahko nekdo za neko stvar reče, da mu je super, drugi pa hkrati za isto, da je zanič?

V fotografiji se preizkušamo v natečajih – tam vrstni red določa žirija, spet drugje na kakšni spletni galeriji to naredijo obiskovalci, kolegi fotografi,… Kaj pa poročna fotografija? Kdo postavlja merilo tukaj? Zgolj natečaji poročne fotografije so verjetno premalo? Najbolj logičen odgovor je, da so za ocenjevanje najbolj merodajni tisti, ki jim je največ do fotografij – tisti, ki nenazadnje tudi najamejo in plačajo fotografa – mladoporočenci. Kako pa imajo lahko tako različne oči za fotografijo? Verjetno bi bilo precej naivno, če bi zdaj trdil, da je nekaterim preprosto vseeno, če se znajdejo zgolj na povprečnih, slabih ali pa dobrih fotografijah.

Predolgo se že izmikam vprašanju denarja. Seveda – poročna fotografija ima svojo ceno in ta cena ni nujno premosorazmerna s kakovostjo. Je potrebno v enačbo vključiti še mnoge druge faktorje kot so npr. sposobnost poročnega fotografa, njegova motiviranost, umetniška inspiracija, izkušnje in nenazadnje tudi psihična ter fizična kondicija. Povezava med kakovostjo poročnega fotografa in pa poročno fotografijo je zelo podobna odvisnosti med fotografsko opremo in fotografom: dober fotograf zmore s povprečno opremo narediti dobre fotografije, povprečnemu fotografu pa še najboljša oprema ne pomaga – no ja – kdaj se mu sem ali tja tudi posreči. Prav zaradi te naključne sreče kakovosti poročnega fotografa ne smemo soditi zgolj po nekaj najbolj uspelih fotografijah, temveč po vsem, kar ostane za prihodnja leta in desetletja.

Torej – ko tako pogosto (sicer navadno brez prikazanih izdelkov) primerjamo izdelke različnih poročnih fotografov, je vsekakor na mestu izjava v smislu: “na vložen evro je pa izdelek tega fotografa boljši od onega drugega”. Hmm – tole pa že bolj spominja na nakup kakšen surovine za industrijsko proizvodnjo, kot pa na storitev poročne fotografije.

Kaj pa ključno vprašanje? Se da absolutno gledano narisati mejo med dobro in slabo poročno fotografijo brez upoštevanja vloženega denarja? Verjamem, da se da – ampak o tem pa kdaj drugič.
[fbshare]
[wp_connect_comments href=”” width=”500″ num_posts=”6″ colorscheme=”light” /]
Janez Kotar Photography

[wp_connect_like_button href=”http://www.facebook.com/JanezKotarPhotography” send_button=”disabled” layout=”standard” width=”600″ show_faces=”enabled” verb=”like” colorscheme=”light” font=”arial” ref=”” /]


Posted in Poročna foto razmišljanja by with comments disabled.